Delo z ljudmi je dragoceno, a pogosto tudi notranje zahtevno.
Kdor dela z ljudmi, ne nosi le nalog. Nosi tudi odnose, občutke, vprašanja in odgovornosti.

Intervizija je strokovno srečanje, v katerem sodelujoči skozi strukturiran, voden pogovor raziskujejo izzive iz svoje prakse, iščejo nove uvide in širijo razumevanje svojega dela.
Ni namenjena kritiki. Njena moč je v skupnem razmišljanju, refleksiji, medsebojni podpori, deljenju izkušenj in drugačnih pogledov na dano situacijo.

Namen intervizije je poglobiti strokovno zavedanje, povečati jasnost v zahtevnih situacijah ter omogočiti osebno in strokovno rast.
Ko delimo izkušnje, pogosto lažje razumemo tudi sebe.
Svoje odzive, svoje meje, svoje načine delovanja. Intervizijo uporabljamo zato, ker nam omogoča, da na svoje delo pogledamo širše in globlje. Pomaga nam prepoznati tisto, česar sami morda ne opazimo. Hkrati pa nas uči bolj zavestnega stika s seboj.Kajti bolj, ko poznamo sebe, bolj prisotno, mirno in odgovorno lahko delamo z drugimi.

Z intervizijo pridobimo nove perspektive, več notranje stabilnosti, več strokovne jasnosti ter večjo povezanost s seboj in s skupino.
Prav v tem se skriva njena posebna vrednost.

Vodenje intervizije pomeni ustvarjanje varnega, jasnega, zaupnega in spoštljivega prostora, kjer se lahko skupina resnično odpre, si zaupa in poglobi.
Ne gre le za usmerjanje pogovora. Gre za občutek, za proces, za sposobnost poslušanja, za to, da vsak glas dobi svoje mesto.

V SENTII intervizijo vodim z občutkom za ljudi in za dinamiko skupine.
Pomembno mi je, da se ne iščejo le hitri odgovori. Pomembno mi je, da se razvija razumevanje, da se odpira prostor za refleksijo. Da se skozi skupni proces krepi tudi notranja zrelost vsakega posameznika.

Dobro vodena intervizija ne prinaša le rešitev. Pogosto prinese nekaj še pomembnejšega. Več zavedanja, več pristnosti, več zaupanja vase in boljši stik s tistim, kar človek pri svojem delu v resnici je.